Solidarni z naravo, ne s korporacijami!

Izjava Zadruge Urbane: Solidarni z naravo, ne s korporacijami!

Zadnji meseci, v katerih so odzivi oblasti in drugih družbenih akterjev na Covid-19 pandemijo dodobra pretresli ustaljene poti in navade, so ponudili priložnost za temeljit razmislek o obstoječih razmerjih, ustroju in tendencah družbe. Jasno sta se izkristalizirala predvsem dva poudarka: da so hitre družbene spremembe mogoče, kadar se silnice moči za to odločijo, in kateri družbeni podsistemi spodbujajo mirno sobivanje, razvoj človeških potencialov in s tem občutek varnosti ter tako omogočajo temeljno delovanje družbe.

Poleg pomena javnega šolstva, zdravstva in nekaterih drugih področij, je posebno mesto v javnih diskusijah dobilo vprašanje samooskrbe s hrano. Pojavili so se strahovi, da domače pridelane hrane, predvsem sadja in zelenjave, ni dovolj za slovensko prebivalstvo. Zdi se, da se je prehranska samooskrba med koronakrizo dvignila, saj bi bili lahko v primeru, da bi se dobavne verige iz Italije in Španije prekinile, soočeni s pomanjkanjem temeljnih živil ali z bistvenim zviševanjem njihove cene. S ceno teh živil je povezano tudi vprašanje, ki so ga v preteklih tednih izpostavili posamezni slovenski kmetje in sicer da uvozu iz omenjenih držav EU nikakor ne morejo konkurirati, ker je tam hrana pridelana tudi s pomočjo suženjskega dela številnih beguncev in migrantov, ki so zaradi mejnega režima prisiljeni poljedelsko delo opravljati za mizerno plačilo. Istih mizerno plačanih delavcev se poslužujejo tudi večji monopolisti v naših kmetijskih krogih, katerim je na uslugo zapisana prenekatera kmetijska zakonodaja. Kaj pa mali kmetje in nove kmetijske politike ter programi, ki so toliko obljubljali? Slovenska kosila namreč najbolj zanesljivo zagotavljajo njive, vrtovi in ostale obhišne zaplate, ki že stoletja v tem prostoru rešujejo vprašanje revščine in lakote.

Da bi pa mi, skupaj z drugimi živimi organizmi, s katerimi delimo ta planet, preživeli, pa nujno potrebujemo čisto okolje. Brez neoporečne zemlje, vode ter zraka nam ne bo pomagala nobena malim kmetom prijazna kmetijska politika, zelene strategije kmetijskih biznisov ali nadebudnost slovenskih (ekoloških) kmetovalcev in vrtičkarjev. Obstoječi kapitalistični sistem, znotraj katerega so organizirane tako predelava hrane kot logistične poti hrane, dokazano ogroža ravnovesje ekosistemov in pomeni tveganje za obstoj in ohranjanje naravnih habitatov. Zato se je nujno zoperstaviti škodljivim posegom v okolje, tudi tistim, ki jim tlakujejo pot trenutni poskusi oblastnikov, da pod izgovorom koronakrize spremenijo zakonodajo (sporni 42. člen novega ZIUZEOP-A – »protikorona zakon«), ki bi iz postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj izrinila vse, ki zastopajo interese tako okolja in narave kot ljudi. Pod pretvezo »ponovnega zagona gospodarstva« si tako želijo prilastiti neomejeno pravico do izkoriščanja narave za kopičenje profita. Pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj na račun narave in okolja odpira vrata energetskemu lobiju in tistim, ki ne znajo misliti onkraj gospodarske rasti. Zakaj se v danih razmerah manjše porabe energije raje ne sprašujemo, ali je to sploh potrebno, saj vidimo in čutimo, da zmoremo živeti drugače?

Če navedemo še nekaj dejstev: vlada izpostavlja hidroelektrarno Mokrice kot nujni pogoj za zagon slovenskega gospodarstva in s tem povratka v “normalno” nadaljevanje nenormalnega družbenega razvoja. Spomnimo, da smo v preteklih mesecih, le malo pred novo krizo, spremljali široke družbene mobilizacije v zvezi z nevzdržnostjo obstoječega gospodarskega modela, katerega učinek so podnebne spremembe z vsemi tragičnimi posledicami tako za človeka kot za druge vrste ter okolje nasploh. Da pa ne bi dajali vtisa, da je problem le delovanje trenutne oblasti, je nujno spomniti na pretekle fjaske, ki so jih producirale vse vlade – od odpiranja vrat frackingu v Prekmurju, do TEŠ 6 v Šaleški dolini, Magnine lakirnice na Dravsko-Ptujskem polju, če naštejemo zgolj nekatere, ki so bile kljub upiranju lokalnega prebivalstva izpeljane ne glede na trenutno vladno provenienco. Nova vlada ne pomeni nujno novih okoljskih politik in nove okoljske politike ne pomenijo nujno okolju in naravi prijazne politike – te lahko udejanji le temeljita sprememba obstoječega sistema. Ustavitev postopkov za gradnjo hidroelektrarn na Muri kaže, da s splošno mobilizacijo lahko dosežemo, kar smo si zadali – vzpostavimo ali ohranimo realnost, v kateri je sobivanje in ohranjanje narave mogoče! Najsi naš boj korenini v naravovarstvenih društvih in zavodih ali pa v lokalnih in samoorganiziranih avtonomnih skupnostih, treba si je skupaj prizadevati za radikalne spremembe sistema, v katerem dobiček peščice vedno prevlada nad dobrobitjo ter preživetjem narave in ljudi.

S tem v mislih se je potrebno zazreti v prihodnost. Povratek v “normalnost” brez temeljitih pretresov kapitalističnega režima, bo bržkone zahteval odpravo zaostankov dveh mesecev koronakrize na način ponovitve varčevalnih ukrepov. Ni težko verjeti, da bodo oblastniki – ne glede na vlado – in drugi tehnokrati skušali plačilo za mirovanje produkcijskih procesov ponovno socializirati ter jih pretvoriti v reze v šolstvo in zdravstvo ter v bogastvo kreativnih načinov izkoriščanja narave in ljudi. Tudi poskus vključevanja amandmaja, vsebinsko povzetega po »protikorona zakonu«, v Zakon o ohranjanju narave, torej v temeljni dokument naravovarstva v Sloveniji, kaže na poskus normalizacije, ki jo kreira želja po gospodarski rasti ne glede na ceno. Ustvarja se situacija »reševanja človeštva na račun narave«, ki je ne smemo dopustiti. Podnebna kriza nam je večkrat dokazala, da takšen scenarij preprosto ni mogoč! Ne bomo ga dopustili!

Govorijo nam, da se javni in vključujoči družbeni podsistemi, ki omogočajo mirno sobivanje in blagostanje vseh ne splačajo, splačajo se vojne in žice na mejah, onesnaževanje in izkoriščanje naravnih virov. Ravno zdaj je jasno, da nikjer v zahodnem svetu ni problem čez noč najti miljardnih zneskov za spodbude gopodarstvu, medtem ko sredstev za zmanjševanje podnebnih sprememb nikoli ni dovolj. Pa je vprašanje, koliko jih sploh potrebujemo, saj je zgolj nekaj tednov globalne zaustavitve gospodarstva pustilo neverjetno pozitvne in hitre učinke na okolje. Tem lažem in poskusom se moramo upreti, ne le v izjemnih razmerah in pod desno vlado, ampak v prihodnjih mesecih in letih – vsak dan! Zato se danes pridružujemo tako Protestu z balkonov, ki gre na kolesa, kakor tudi opozorilom naravovarstvenikov, obenem pa poudarjamo, da so kapitalski interesi žal preveliki, da bi jih lahko ustavili le z mirnimi protesti.

Solidarnost do narave, ne do korporacij! Vzpostavimo pogoje za razrast sonaravnih praks kmetovanja in sobivanja, ne za bogatenje elit! Svoboda naravi! Dol s kapitalističnimi škodljivci!

Zadruga Urbana

Ljubljana, maj 2020

Župani se menjajo, ROG ostaja!

Izjava Zadruge Urbane – župani se menjajo, Rog ostaja

Ljubljana – evropska prestolnica avtonomnih prostorov 2024

Zadruga Urbana se je odločila, da se pridruži evforiji nabiranja laskavih naslovov mest in poskuša tudi sama s podeljevanjem nazivov vplivati na vaško politiko pri nas. Z laskavim nazivom – evropska prestolnica avtonomnih prostorov – Zadruga Urbana konkurira evropskim nazivom, kot so prestolnica inovativnosti, alpska prestolnica, prestolnica mladih, zelena prestolnica in ne nazadnje prestolnica kulture.

Ker je Ljubljana že v hudem boju za titulo »evropske prestolnice kulture 2025«, smo se naziv odločili podeliti eno leto poprej, kot tolažilno nagrado ob morebitni neuspešni kandidaturi zaenkrat še »zelene prestolnice«.

Zadruga nagrado podeljuje Ljubljančanom, ker so kljub intenzivni gentrifikaciji, ki javne površine spreminja v sterilne turistične kulise, uspeli ohraniti prisotnost v centru mesta. Še več – z manifestacijami, raznimi intervencijami in z uličnim okraševanjem jim je župan mesta v sklopu kampanje »Človek, čuvaj svoje mesto« podelil častni naziv »vandal 2015«, nekateri vidnejši mediji pa so lokalce po nedavnih manifestacijah počastili z nazivom »radikalni levičarji«.

Naziv »prestolnice avtonomnih prostorov 2024« si Ljubljančani bržkone zaslužijo tudi zaradi dolge tradicije skvotiranja. Naj omenimo le nekaj preteklih in sedanjih praks, ki so Zadrugo Urbano prepričale v podelitev naziva: Metelkova, Cukrarna, Vila Mara, Molotov, Galicija in ne nazadnje Rog so primeri dobrih praks, ki so lokalnemu prebivalstvu odpirali prostore eksperimentalnega, avtonomnega in samoorganiziranega delovanja ter se uspešno zoperstavljali projektom poblagovljenja naših življenj v centru Ljubljane in s tem sploh omogočili obstoj lokalcev na elitnem otoku v središču mesta.

Pri tem pa ne gre zanemariti tudi drugih avtonomnih, samoorganiziranih praks. Kljub zatiranju samoniklih vrtičkarjev in poskusom njihove prisilne preselitve v vrtičkarska taborišča, ti še zmeraj predstavljajo pomemben del populacije, kakor tudi dokaj avtonomni valovi Radia Študent, ki zagotavljajo stalen medijski kanal ljubljanskim avtonomašem.

Vse to je Zadrugo Urbano prepričalo, da podeli kilav naslov »evropska prestolnica avtonomnih prostorov 2024« vsem prebivalcem Ljubljane in tistim, ki to želijo postati. Vendar pa nas do leta 2024 čaka še nekaj dela. Najprej je treba z vsemi sredstvi obraniti zaskvotirano tovarno Rog in s tem ohraniti že pridobljene osvobojene cone avtonomnega, samoorganiziranega delovanja, v drugem koraku pa se morajo takšne cone še razširiti na ostala področja podvržena nepremičninskim špekulacijam in kapitalskim interesom lokalnih šefov.

Medtem ko je nekatere prostore, kot denimo Cukrarno, treba le ponovno zasesti, je treba nekatere druge javne površine nekoliko degradirati. Lične kulise za turiste je treba ponovno narediti za skupne, javne in dostopne vsem. Center je treba ponovno odpreti za običajne občanke in občanke. Razkoličiti je treba obkoličeno Ljubljano. Smetnjake, ki so jih skrili izpred oči, je treba postaviti na za smeti dostopna mesta. Draga barska sedišča pa morajo nadomestiti klopi in s kapitalom nekontaminirane javne površine.

Titula »evropska prestolnica avtonomnih prostorov 2024« na srečo ne prinaša nobenih nepotrebnih finančnih sredstev, niti obetov za boljše čase potencialnim investitorjem. Prinaša zgolj prazen naziv, ki ga lahko vsakdo po želji zapolni z vsebino. Ena takšnih priložnosti in prioritet je tudi obramba Roga pred vdori interesov oblasti in kapitala, ki se vsiljuje nad interese dejanskih uporabnikov, kateri na vsakodnevni bazi gradijo drugačne odnose in raznolike skupnostne prakse onkraj logike profita.

Ne potrebujemo še ene špekulativne gradbene jame, ne rabimo še ene sterilne institucije, niti novega zokijevega spomenika. Kar potrebujemo je Rog kakršen je in borili se bomo zanj!

Zadruga Urbana*

Ljubljana, 17. 5. 2016

*Zadruga Urbana – mala urbano-agrarna platforma – povezuje ljudi, ki se združujejo z namenom alternativne produkcije in izmenjave hrane. Kolektivizira zemljo v mestu in jo spreminja v vrtove,…

Izjava protirasistične fronte

::: FESTIVAL ODPRTIH MEJA ZA VSE :::
::: 25.9.15 // 17.00 // LJUBLJANA // PREŠERNOV TRG :::

Številne in številni z zaskrbljenostjo spremljamo sramoten odziv EU in njenih držav članic na begunsko krizo. Madžarska je zaprla in militarizirala mejo s Srbijo, Nemčija in Avstrija sta razveljavili schengenski sporazum in ponovno uvajata nadzor na notranjih mejah EU, odzivi Slovenskih oblasti so neprimerni in neodgovorni. Medijsko poročanje in ravnanje političnih elit, ki držžavljanom in držžavljankam prikrivajo odgovornost EU za begunsko krizo, hranita klimo neracionalnega strahu pred begunkami in begunci, ki poganja šše nevideno poplavo ksenofobnih in rasističnih stališč, ta pa dobivajo domovinsko pravico. To situacijo žželijo tudi v Sloveniji izkoristiti določene politične sile, ki brez sramu koketirajo z ideologijo nacifaššizma. Takššne sile so za naslednji petek napovedale shod proti begunkam in beguncem ter za “zavarovanje meja”.

Protirasistična fronta, ki je mrežža kolektivov, organizacij ter posameznikov in posameznic, ki gradijo solidarnost z begunkami in begunci, je sprejela sklep, da na nacifašističen shod odgovori s festivalom. S tem žželi pokazati, da je shod, ki zahteva politiko zaprtih meja, nesprejemljiv, saj so te politike odgovorne za tisoče mrtvih na mejah EU. Našša družžba je mnogotera, kulturne razlike so bogastvo. Na neutemeljene strahove, ki jih poganjajo nevednost in nestrpnost, se bomo odzvali z interkulturnim dialogom. Slednji ni slep za odnose gospostva, ki so se vzpostavili skozi zgodovino kolonializma in kapitalističnega plenjenja in se reproducirajo žše danes. Zavezan je skupni gradnji družžbe na osnovi priznavanja razlik in resnične emancipacije vseh..

MOSTOVI, NE ZIDOVI!
#RefugeesWelcome

Zadruga Urbana se pridružuje podpisnikom.

Vsi podpisniki dostopni na: http://komunal.org/teksti/266-izjava-protirasistiene-fronte-brez-meja

 
Statement of the Antiracist front without borders
::: Festival of open borders for ALL :::
::: 25.9.15 // 17.00 // LJUBLJANA // PREŠŠERNOV TRG :::

Many of us are concerned about the shameful response of EU and its member states to the refugee crisis. Hungary closed its border with Serbia and militarized it. Germany and Austria abolished the Schengen agreement and again introduced control on the internal borders of EU. The response of the Slovenian government is irresponsible and inappropriate. Media coverage and the actions of political elites that are trying to cover up the responsibilities of the EU for the refugee crisis are fuelling the climate of irrational fear of refugees that is giving rise to yet unseen flood of xenophobic and racist standpoints. Certain political groups with nazi-fascist ideologies want to take advantage of the current situation. These same forces announced a demonstration against refugees under the name “Slovenia, protect your borders” (“Slovenija zavaruj meje”) on Friday, 25th of September 2015.

Antiracist front, which is a network of collectives, organizations and individuals, is building solidarity with refugees and decided to react to the coming nazi-fascist demonstration with a festival for open borders for all. Through this, we want to show that a demonstration, calling for closed borders, is unacceptable since closed borders are responsible for thousands of dead refugees on the borders of EU. Our society is diverse and cultural differences enrich and empower us. We will answer the irrational fear that is fuelling ignorance and bigotry with intercultural dialogue. The latter does not ignore relations of domination that were established through colonial history and capitalist devastation and which are still reproduced today. Intercultural dialogue is a call for a society of the common, a society based on acknowledgment of differences and real emancipation of everyone.

BRIDGES, NOT WALLS!
#RefugeesWelcome

Zadruge na Kitajskem

Zadruge kot ena od oblik kolektivnega kmetovanja na Kitajskem niso novost, saj so bili kmetje v šestdesetih in sedemdesetih v veliki meri organizirani v vaške komune. Ta sistem kmetovanja je bil seveda organiziran in nadzorovan s strani oblasti in ni bil posebej priljubljen. Komue so bile konec sedemdesetih z liberalizacijo gospodarsva ukinjene in kmetje so dekolektivizacijo najprej pozdravili z odprtimi rokami saj so verjeli, da bodo tako imeli večjo kontrolo nad lastno proizvodnjo. Vendar je kapitalizem na podeželje kmalu prinesel nove oblike izkoriščanja. V postsocialistični Kitajski kapital razlašča in izkorišča kmete na naslednje načine: z neposrednim odvzem virov oziroma »akumulacijo z razlastitvijo«, kar v praksi pomeni prisvojitev zemlje, kar je najpogostejši vzrok kmečkih uporov od sredine devetdesetih let do leta 2013; z onesnaževanjem oziroma eksternalizacijo stroškov kapitalistične proizvodnje, ki uničuje vire kmetov, kar je bilo najpogostejši vzrok kmečkih uporov leta 2013; s privatizacijo kolektivne vaške infrastrukture in podjetij, ter tako, da se delež državnih davkov in pristojbin z naložbami v zasebna in kapitalistično vodena »kolektivna« podjetja legalno ali nelegalno spremeni v kapital, kar je bil pogost pojav dokler niso oblasti v sredini prvega desetletja ena-in-dvajsetega stoletja z reformami odpravile ruralnih davkov in pristojbin. Kljub temu, da so mnoge zadruge zgolj kapitalistična podjetja, so zadruge danes eden od vse bolj pogostih načinov s katerim Kitajski kmetje blažijo pritisk kapitala. Glavni razlogi za ustanavljanje zadrug danes so so: »neenaka izmenjava« na trgu, kar pomeni tako kredite oz. obresti, plačane bankam, kot tudi izdatke za kmetovanje, ki vključujejo tako stroške za kupovanje patentiranih semen po monopolnih cenah, raznotere sorte živine, agrokemična sredstva in ostalo opremo, kot tudi prodajo kmetijskih proizvodov posrednikom, kapitalistično vodenim zadrugam, živilskopredelovalnim podjetjem, logističnim podjetjem, trgovini na drobno kjer posamezni kmet dobi majhen delež cene, ki jo plača potrošnik saj saj je večina izključen iz blagovne verige. Poleg tega vse več kmetov, ki kmetujejo v razvitejših delih države plačuje najemnine za kmetijska zemljišča, kar na Kitajskem sicer ni navada, ker večina kmetov obdeluje svojo zemljo, čedalje pogosteje pa podjetja od vasi zakupijo zemljo in jo nato oddajo v najem vaščanom ali revnejšim kmetom od drugod. Nekateri nekdanji kmetje najemodajalci iz bogatih obalnih predelov, kot je Guangdong, dajo svojo zemljo v najem revnim kmetom iz notranjosti za komercialno kmetovanje, obstajajo pa tudi uspešne zadruge, ki kot poceni delovno silo najemajo kmete iz manj razvitih območji. Kljub temu, da so mnoge zadruge samo-organizirani poskusi oblažitve lastnega izkoriščanja zgoraj omnjeni primeri kažejo na to, da zadružno organiziranje samo po sebi ne vsebuje osvoboditvenega potenciala.

O peti sezoni (2014)

Peta sezona Zadruge Urbane je na okoli. Medtem ko mnoga podjetja in institucije propadajo, se naša samoorganizirana skupnost krepi. Odraz tega je naša raznovrstna produkcija, ki smo jo uspeli sprovesti v letu 2014.

Slabim vremenski pogojem navkljub smo uspeli pridelati: krompir, rukulo, motovilec, krešo, črno redkev, korenje, za vzorec česna, jagode, jabolka, eno slastno bučo in šipek. Hit letošnjega leta so bile kumare, stročji fižol, ringlojev šnopc in meta, ki je prišla še kako prav v mrzlih zimskih dneh.

Trije zadružno kolektivizirani vrtovi so bili deležni kar nekaj urejevalne pozornosti; od košnje, obrezovanja grmovnic, lopatanja, sajenja in sejanja ter obnove konstrukcije teras. Zalivanje je bilo seveda v sezoni 2014 odveč. Jeseni smo kar nekaj truda vložili v izboljšavo naših obdelovalnih površin z gnojem in dodatno zemljo ter zastirko iz pokošene trave, pepela, žagovine in kartona.

Energijo smo namenili tudi v novonastali skupnostni vrt Čolnarska, prispevali smo k njegovi vzpostavitvi in ohranjanju.

Poleg angažmaja na Čolnarski smo solidarnostno pomagali kmetiji na Rifniku in sodelovali z gruntom Trankovec.

Sodelovali smo z A-Infoshopom, s Sonaravno sredo, z Radijem Študent, založniško Acerbic distirubution, izmenjevali semena na Mizzarotvem bazarju, z anarhističnim sejmom knjig v organizaciji anarhistične federacije (FAO) – Anarhom, komuno Ježarji ter z drugimi skupinami in posamezniki.

Ker smo mnogo več kot samo vrtičkarji, smo bili v 2014 tudi precej družbeno angažirani. Pripravili smo oddajo Kilavo seme Evrope na Radiju Študent, z oktobrom pa smo začeli redno enkrat mesečno kreirati oddajo Kilavo Seme. Kuhali smo na javnih veganskih večerjah v A-infoshopu, organizirali filmske večere, izobraževanja in diskusije, distribucijo dobrin, menjalno tržnico in sodelovali pri mnogih solidarnostnih akcijah.

Zadruga Urbana se je predstavila v Rogovem Živko Skvotcu, na Urbanih krtinah v Novem mestu, na mednarodnem dogodku v organizaciji Fakulteti za Socialno Delo, v grškem Solunu, na samoorganiziranem kampu Transformi, dali smo intervju za revijo Mladina in bili prisotni na spletnih omrežjih.Iz naše skromne blagajne smo nekaj denarja namenili tudi sorodnim skupnostim s katerimi sodelujemo.

Velik uspeh lanskega leta je bilo kolektivno spisano besedilo o de-instucionalizaciji vrtičkarstva, ki smo ga uspeli prevesti tudi v angleški jezik in ga s pomočjo Acerbic Distribution pretvorili v fizično obliko. Vse to seveda ne bi bilo mogoče brez tovarištva med nami ob delu in nedelu.

Novo sezono, ki jo piše leto 2015 smo začeli s polno paro. Kujemo obetavne načrte za naše vrtove in nadaljnji družbeni angažma. V ta namen smo organizirali delavnico na kateri smo reflektirali preteklo delovanje in planirali prihodnje plane.

Pridite in se nam pridružite!

About our fifth season (2014)

The fifth season of Zadruga Urbana existence has passed. While many companies and institutions are collapsing, our self-organized community is reinforcing. a variety of our productivity in the year 2014 is a reflection of this.

No matter the bad weather we managed to cultivate: potatoes, arugula, corn salad, cress, black radish, carrot, some garlic, strawberries, apples, one delicious pumpkin and rose hip. Top products of this year were cucumbers, green beans, greengage spirit and mint, that was especially useful during cold winter days.

Three collective gardens of Zadruga Urbana got quite a bit of attention with maintenance work: from mowing, cutting bushes, hoeing, planting and seeding to reconstructing the terraces. Additional watering of the gardens made no sense in the season of 2014. In the fall we’ve invested some additional energy in improving fertility of our patches of land with manure and additional soil and mulch. For mulch we used grass clippings, ash, sawdust and cardboard. We got engaged also in the newly created community of Čolnarska garden, contributing to its establishment and preservation.

In addition to our engagement in Čolnarska community, we’ve also solidarily helped our friends on a farm at Rifnik and cooperated with a collective at Trankovec. We’ve collaborated with A-Infoshopom with Sonaravna sreda, Radio Student, publishing Acerbic distributions, exchanging seeds on Mizzarot bazaar,  collaborated with the Anarchist Book Fair organized by the Anarchist Federation (FAO) – Anarh, with commune Ježarji and other groups and individuals.

Because we are much more than just hobby gardeners, we were also quite socially engaged. We have prepared an emission called “Kilavo seme Evrope” on Radio Študent which escalated to an idea that in October resulted in regular monthly editions of Kilavo Seme (The crummy seed).

We were also cooking public vegan dinners, organized movie night, lectures and discusions in A-infoshop, organized distribution of goods, an exchange market and participated in some community solidarity actions. We’ve presented our initiative in Živko Skvotec in Tovarna Rog, on the event of Urbane Krtine in Novo mesto, in the international event in Faculty of Social Work, in Solun in Greece, on the self-organized camp of Transforma, we gave an interview for a magazine Mladina and stayed engaged on the social media. We also donated some money from our humble money box to some organization with which we collaborate. The great success of last year was also a collective text about de-institutionalization of gardening, which was also translated into English. With the help of Acerbic Distribution we also managed to convert it into a booklet. Of course all this would not be possible without the comradeship and fellowship among us during work and non-work.

We started the new season of the year 2015 with full power. We are hatching new promising plans for our gardens and continuing social engagement. For this purpose we’ve also organized a workshop where we reflected our past activities and planed actions for the future.

Come and join us!

 

FRACK OFF

Kapital ubija življenje:

USTAVIMO FRACKING V PETIŠOVCIH!

Fracking oziroma hidravlično lomljenje je sporna metoda pridobivanja zemeljskega plina, ki povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega s trajno negativnimi posledicami. Čeprav področje še ni zadostno raziskano, je praksa pokazala, da fracking vodi v onesnaženje pitne vode, zemlje in zraka ter nepovratno ekološko katastrofo z velikim vplivom na življenja in zdravje ljudi danes in v prihodnosti. V številnih državah je tovrstno pridobivanje plina že prepovedano, marsikje pa so organizirana močna družbena gibanja, ki se frackingu zoperstavljajo.

Tudi v Prekmurju, natančneje v Petišovcih, so se pojavili akterji tako iz tujine (Britanska multinacionalka Ascent Resourses) kot Slovenije (Petrol Geoenergo), ki bi tam želeli uvesti fracking in s tem zaslužiti. Jim bomo dovolili?

Zgodba je že večkrat videna in dobro poznana, saj smo ljudje vedno znova izigrani. Kapital se v imenu dobička ne ozira niti na naravo niti na ljudi in v interesu svojih vizij podira vse pred seboj. Država preko svojih institucij (v tovrstnih primerih veliko vlogo igra ARSO) kot po pravilu prižge zeleno luč in tako omogoči zakonske pogoje za izvedbo njihovih načrtov. Multinacionalke oziroma njihovi podizvajalci nato opravijo svoj posel: izropajo kar se izropati da in za seboj pustijo opustošenje. Politiki in podporniki projektov poberejo provizije, lokalno prebivalstvo, ki edino zares čuti posledice njihovega posla, pa od vsega skupaj – razen nekaj prekarnih delovnih mest in veliko peska v oči – nima nič. Vse tovrstne zgodbe vedno potekajo za zaprtimi vrata, v tišini in daleč stran od javnosti, saj je jasno, da njihovo izvajanje ni v interesu ljudi. Ponavadi o negativnih posledicah izvemo šele takrat, ko je že prepozno. Tudi za fracking v Petišovcih je predviden tak scenarij. Od nas pa je odvisno ali bomo tudi tokrat mirno dopustili njegovo realizacijo.

Prostora za prikrivanje kapitalistov in sprenevedanje politikov je že zdavnaj zmanjkalo. Zastrupljanja Lafarge-a, ki celo po pravnomočnih odločbah še naprej služi z sežiganjem odpadkov, tiho onesnaževanje Cinkarne Celje, mirno kurjenje »alternativnih goriv« v Salonitu Anhovo, milijardne špekulacije pri TEŠ-6 so le nekateri od primerov, ki kažejo, komu služi država. Če hočemo izkoriščanje preprečiti, se lahko zanesemo le na lastno delovanje.

Zato se brezkompromisno postavljamo na stran ljudi iz Prekmurja, ki so se že organizirali, da bi zaščitili svoje interese. Pridružujemo se zahtevam po takojšnji zaustavitvi vseh procesov, ki bi lahko vodili v uvedbo frackinga v Sloveniji! Potrebno se je odločno zoperstaviti načrtom kapitala, da do konca izropa naravo in ljudi. Družbene iniciative, skupine in organizacije pozivamo, da skupaj zgradimo mrežo nasprotovanja, ki bo sposobna ustaviti njihove načrte. Če državne institucije ne bodo zaščitile interesov lokalnega prebivalstva, vseh ljudi v Sloveniji in širše, bomo primorani poseči po vseh oblikah družbene nepokorščine in upora. Naša življenja, naše okolje in naša prihodnost nimajo cene!

USTAVIMO IZKORIŠČANJE LJUDI IN NARAVE!

ČLOVEKA IN NARAVO PRED INTERESE KAPITALA!

NO FRACKING WAY!

Družbene iniciative, skupine in organizacije pozivamo, da podpišejo to izjavo in se na ta način vključijo v skupno fronto nasprotovanja uvedbi frackinga v Sloveniji. Potrebna je čim širša podpora, organiziranje in mobilizacija. To je šele prvi korak. O nadaljnjih bomo odločali skupaj.

Solidarnost, avtonomija in egalitarnost je naša moč v boju proti vsem izključevalnim in izkoriščevalskim praksam.

Svoj podpis pošljite na: zadruga.urbana@riseup.net

Povezava do izjave: https://zadrugaurbana.wordpress.com/frack-off/

Zadruga Urbana – mala urbano-agrarna platforma

APL – Anarhistična pobuda Ljubljana

DGR – Deep Green Resistance Slovenija

ASS – Anthropology Students’ Sessions

ZRŠ – Zavod Radia Študent

AFP – Anarhistična fronta Posavje

Komunal – avtonomna medijska skupina

S.I.L.A – Soglasne ideje ljudstva. Akcija!

OSA – Organizirana skupnost anarhistov Zasavje

Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije

Samoorganizirane skupnosti Posavje

Porevit – ekološko društvo

Alternativa obstaja – avtonomna anarhistična skupina

Urbane Krtine – smoorganizirana skupina (Novo mesto)

C.M.A.K. – Cerkljanski mladinski alternativni klub

Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije

Zelemenjava

TAAM – Tovarišija anarhistk in anarhistov Maribor

Skupnostni vrt Čolnarska (Ljubljana)

Vstajniške socialne delavke – feministična skupina

ONEJ – Društvo prekmurske pobude

Radio Marš (Zavod Marš, Društvo za podporo radia Marš, kolektiv radia Marš)

Iniciativa mestni zbor

Avtonomni kulturni center Metelkova mesto

Gibanje 29. oktober – aktivistična platforma (Maribor)

Protestival – kulturno-umetniško gibanje

Študentska Iskra – progresivna mladinska organizacija

Ljud – gledališka skupina

Sokolc – avtonomna kulturna cona (Novo mesto)

Puntarji

Čezvesoljska Zombi cerkev blaženega zvonjenja

LFU – Lezbično feministična univerza

Menza pri koritu – avtonomni družabni prostor (Metelkova)

Kulturno umetniško društvo Anarhiv